Dedne pogodbe: Kako mlajšim generacijam zaupati več odgovornosti in hkrati starejšim zagotoviti varn

Premoženje nosi s seboj veliko odgovornosti, tako z vidika finančnih obveznosti (npr. stroški in davki) kot tudi z vidika vzdrževanja in upravljanja (npr. spremljanje stanja in načrtovanje popravil). Poleg tega pa je treba ves čas načrtovati tudi investicije, torej na eni strani zagotoviti sredstva in na drugi izbrati najprimernejši projekt ter ga izvesti. Navedeno odgovornost v celoti nosi lastnik premoženja. Še posebej, kadar to premoženje predstavlja vir sredstev za preživljanje celotne družine ali večine družinskih članov in se premoženje že več generacij prenaša iz roda v rod (npr. družinske kmetije in. podjetja) ali pa predstavlja dejansko in edino mogoče prebivališče širše družine, je smiselno razmisliti o pravno-formalni ureditvi vprašanj, ki se sicer rešujejo šele ob smrti lastnika. Na ta način je mogoče, seveda ob uporabi optimalnih pravnih institutov, zadovoljiti interese vseh vpletenih in predvsem omogočiti ohranitev realne vrednosti premoženja tudi za prihodnje generacije.

Pred odločitvijo glede pravnega instituta, ki je za našo življenjsko situacijo najbolj optimalen, je treba naprej jasno določiti, katere cilje želimo doseči. Temeljni je seveda na eni strani zagotoviti mlajši generaciji gotovost glede bodočega premoženjskega položaja ter večje možnosti osebnega in poslovnega udejstvovanja. Enako pomembno je na drugi strani starejšim zagotoviti gotovost glede osebe, ki bo po potrebi skrbela za njihove interese, ter jim zagotoviti tudi možnost nadzora, predvsem v smislu preprečitve pretiranega zadolževanja in nerealnih projektov s strani mlajših generacij. Poleg tega se kot pomembni cilji velikokrat pojavljajo še npr. zadržanje lastništva nepremičnin vse do smrti ter zagotovitev določenih storitev oz. stalnega prihodka v starosti.

Najbolj preprosta in cenovno najbolj ugodna rešitev je sestava lastnoročne oporoke. Takšno oporoko z lastno roko napiše (torej ne sme biti natipkana) in podpiše vsakdo, ki je dopolnil 15 let in je sposoben za razsojanje. Dedovanje se izvede na podlagi zadnje veljavno napisane oporoke, zato je nujna sestavina tudi datum. Lastnoročno oporoko lahko oseba, ki jo je napisala, kadarkoli spremeni, tako da napiše novo ter je zato popolnoma zavarovana v svojem položaju. Na drugi strani pa takšna oseba seveda tudi v celoti ohrani odgovornost glede upravljanja in vzdrževanja premoženja. Potencialni pridobitelj premoženja ima tako zgolj obljubo brez kakršnegakoli pravnega varstva glede potencialnega dedovanja. Če z ostalimi (polno poslovno sposobnimi) potencialnimi dediči ni veljavno sklenjena pogodba o odpovedi neuvedenemu dedovanju, je poleg tega mogoče z oporoko razpolagati s premoženjem zgolj v okviru t. i. nujnega dednega deleža. Posebnosti pa veljajo tudi v primeru oporočnega razpolaganja z zaščiteno kmetijo, saj jo lahko načeloma podeduje zgolj ena oseba.

Reševanju življenjskih situacij, ki jih nekoliko podrobneje analiziram v današnjem članku, so v slovenskem pravnem redu prvenstveno namenjene tri vrste dednih pogodb, ki pa morajo biti vse sklenjene v obliki notarskega zapisa. Z izročilno pogodbo izročitelj (npr. oče) v celoti ali deloma razdeli svoje trenutno premoženje svojim potomcem. S to pogodbo se morajo strinjati vsi izročiteljevi potomci, ki bi bili poklicani k dedovanju. Kot stransko obveznost je mogoče v okviru izročilne pogodbe dogovoriti tudi nadomestilo (npr. pravico užitka, dosmrtno rento, preživljanje), priporoča pa se tudi vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist izročitelja (npr. očeta). Izročilno pogodbo lahko izročitelj prekliče zaradi hude nehvaležnosti ali v določenih primerih neizpolnjevanja dogovorjenih bremen.

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju, se na drugi strani preživljalec (npr. vnuk) zaveže preživljati sopogodbenika (npr. dedka) oz. drugo osebo v zameno za celotno ali del sopogodbenikovega premoženja, pri čemer pa je izročitev tega premoženja odložena do smrti druge pogodbene stranke (npr. dedka). S sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je smiselno dogovoriti in v zemljiško knjigo vknjižiti prepoved odtujitve in obremenitve v korist prevzemnika (npr. vnuka). V primeru, da preživljalec umre pred sopogodbenikom, pa obveznosti preidejo na dediče preživljalca (npr. vnuka), če ti v to privolijo.

Zadnja izmed dednih pogodb je pogodba o preužitku, ki je najboljši pravni prevod ene izmed najpogostejših življenjskih situacij, ko v zameno za skrb za starše eden izmed otrok prevzame družinsko kmetijo. S pogodbo o preužitku se tako prevzemnik (npr. vnukinja) zaveže preužitkarju (npr. babici) oz. komu drugemu do smrti nuditi določene dajatve in storitve (npr. občasne denarne dajatve, oskrbovanje, nudenje življenjskih potrebščin), preužitkar (npr. babica) pa nanj prenese svojo lastninsko pravico na vseh ali določenih nepremičninah. Obveznosti preživljalca (npr. vnukinje) je smotrno čim bolj natančno dogovoriti in opisati, da se preprečijo dvomi o vsebini obveznosti in s tem morebitni spori. Tako je predvsem pomembno, da se opredeli življenjske situacije, v katerih je preživljalec (npr. vnukinja) dolžan poskrbeti za hrano, obleko ter v katerih je dolžan preužitkarju (npr. babici) pomagati sam oz. zagotoviti zunanjo pomoč (npr. negovalko) ter kdaj in v kolikšnem deležu plačati oskrbo v domu za starejše. Tudi v primeru sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju je smiselno dogovoriti in v zemljiško knjigo vknjižiti prepoved odtujitve in obremenitve v korist preužitkarja (npr. babice) ter preužitek kot stvarno breme vpisati v zemljiško knjigo.

Poleg navedenih dednih pogodb, pozna slovenski pravni red tudi t. i. darilo za primer smrti, ki je po svojem bistvu darilna pogodba, ki pa se izpolni šele ob smrti darovalca. Takšna darilna pogodba mora biti, tako kot vse tri dedne pogodbe, sklenjena v obliki notarskega zapisa, poleg tega pa mora biti listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu. Takšno darilo lahko darovalec enostransko prekliče, vendar pa so razlogi omejeni, in sicer zgolj zaradi stiske darovalca, hude nehvaležnosti obdarjenca in zaradi pozneje rojenih darovalčevih otrok. Prav tako lahko v primeru dedovanja nujni dediči zahtevajo vrnitev darila, vendar zgolj do pokritja svojih nujnih deležev.

Obravnavane možnosti se med sabo razlikujejo predvsem po tem, kdaj pride do prenosa premoženja ter kakšne možnosti pravni red ponuja za preklic in spremembo odločitve oz. na drugi strani, kakšno gotovost ima glede svojega potencialnega premoženjskega položaja pridobitelj premoženja. Optimalna izbira mora seveda upoštevati vse okoliščine dane situacije in zavarovati upravičene interese obeh strani ter tako omogočiti ohranitev realne vrednosti premoženja tudi za prihodnje generacije.

Zadnja redakcija 28. 11. 2017.