Kako zakonito zaslužiti z dodatno dejavnostjo?

Velikokrat imamo poleg službe, opravljanja kmetijstva kot osnovne dejavnosti ali kot upokojenci željo, sposobnosti ter prostorske in siceršnje zmožnosti za ukvarjanje še s kakšno drugo dejavnostjo. Glede na hitro spreminjanje zakonodaje in vse ostrejši nadzor je treba pri tem posebno pozornost nameniti tudi formalnostim ter poskrbeti, da je izvajanje dejavnosti skladno z zakonodajo ter najustreznejše glede na obseg same dejavnosti. Zakonodaja omogoča tudi neplačane oblike dela (npr. sosedska, sorodstvena in sezonska pomoč ter nujno, dobrodelno in kratkotrajno delo), vendar se v tokratni analizi osredotočamo na možnosti plačanega opravljanja dejavnosti.

Na obravnavanem področju gre predvsem za naslednje dejavnosti: pomoč v gospodinjstvu, varstvo otrok, izdelava izdelkov domače obrti, pomoč v gostinstvu, proizvodnja peciva in slaščic, izdelava cvetličnih aranžmajev, pridelovanje sezonskih zelišč in zelenjave, prevoz lesa, hoblovine ali žagovine, izdelava unikatnih izdelkov iz lesa, inštrukcije in prevajanje. Vsaj na začetku opravljanja dejavnosti načeloma ni smiselna ustanovitev katere izmed oblik gospodarskih družb, kasneje pa se lahko pokaže smotrna ustanovitev, npr. družbe z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) ali družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). V začetku pa bodo verjetno najprimernejše oblike dela opravljanje dodatne dejavnosti na kmetiji, t. i. popoldanski s.p., osebno dopolnilno delo ter občasno ali začasno delo upokojencev.

Osebno dopolnilno delo ter občasno ali začasno delo upokojencev

Osebno dopolnilno delo lahko opravlja vsakdo, ki pa se mora za to predhodno registrirati. To lahko storimo osebno na upravni enoti ali pa prek spletnega portala AJPES, pri čemer pa je treba omeniti, da je takšen način dela mogoče opravljati zgolj za omejen nabor dejavnosti. Kot osebno dopolnilno delo je tako mogoče opravljati npr. pomoč v gospodinjstvu, varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu ter pomoč pri kmetijskih delih. Poleg tega je mogoče kot osebno dopolnilno delo opravljati tudi dejavnost izdelovanja in prodaje izdelkov domače in umetnostne obrti ter nabiranje in prodajo gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki. Za opravljanje teh del potrebujemo vrednotnico, ki pokriva prispevke za določena socialna zavarovanja in stane 9,06 EUR na mesec. Po opravljenem delu izvajalec izda račun. Izvajalec mora za vsak mesec poravnati akontacijo dohodnine ter oddajati polletna poročila. Določena pa je tudi omejitev skupnega prihodka v posameznem polletju koledarskega leta, ki ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač (približno 3.000,00 EUR).

Upokojenci, razen tistih, ki so delno še vedno delovno aktivni (delna starostna ali predčasna pokojnina), lahko sklenejo pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela za vse vrste dela. Tudi pri tej obliki dela so določene omejitve, in sicer je začasno ali občasno delo mogoče opravljati največ 60 ur v koledarskem mesecu. Določena je tudi najnižja urna postavka (v letu 2017 znaša 4,32 EUR) in maksimalni dohodek v koledarskem letu (v letu 2017 znaša 6.471,21 EUR), delo pa se lahko opravlja tudi pri več delodajalcih. Delodajalec je upokojencu dolžan obračunati davke in prispevke ter izplačati dohodek.

Dopolnilna dejavnost na kmetiji ter popoldanski s.p.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti dovoljenje upravne enote, pri čemer pa so v določenih primerih opredeljeni še dodatni pogoji. Nosilec dopolnilne dejavnosti je lahko nosilec kmetije ali z njegovim soglasjem član kmetije. Tudi v tem primeru je mogoče opravljati zgolj omejen krog dejavnosti. Na kmetiji se tako kot dopolnilno dejavnost lahko opravlja peka kruha in potic ter peciva in slaščic, zakol živali in predelava mesa, predelava gozdnih sadežev, izdelava enostavnih izdelkov iz lesa, prodaja na lokalnem trgu, ročno pletenje in kvačkanje ipd. Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ne sme presegati treh oz. v izjemnih primerih petih povprečnih letnih plač. V določenih primerih mora nosilec dopolnilne dejavnosti plačati še pavšalni prispevek za določena socialna zavarovanja.

Dopolnilno dejavnost lahko izvajamo tudi kot samostojni podjetnik, gre za t. i. popoldanski s.p. Takšno obliko s.p. lahko opravlja zgolj nekdo, ki je že vključen v zavarovanje za polni delovni čas (npr. zaposlen, lahko tudi na kmetiji). Od navadnega s.p. se ta oblika razlikuje zgolj v višini prispevkov, saj je potrebno plačati le pavšalne prispevke za določena socialna zavarovanja (za marec 2017 prispevek znaša 65,67 EUR). Vrste dela v tem primeru niso omejene, prav tako jih lahko izvaja vsakdo.

Ostale možnosti

Dodatno dejavnost je mogoče opravljati tudi na podlagi podjemne ali avtorske pogodbe, pri čemer je treba paziti, da razmerje ne vsebuje elementov delovnega razmerja. Upoštevati pa je treba še, da se bo od bruto zneska odštela akontacija dohodnine in prispevek za socialna zavarovanja ter da je strošek izplačevalca še nekoliko višji.

Poleg navedenega je mogoče dejavnost opravljati tudi v okviru društva, pri čemer je treba poudariti, da je društvo po svoji temeljni naravi nepridobitno. To seveda ne pomeni, da društvo ne sme proti plačilu prodajati izdelkov ali opravljati storitev. Presežek prihodkov pa je mogoče porabiti zgolj za izvajanje osnovne dejavnosti. Dodatna možnost je še ustanovitev zadruge, ki s člani sklepa pogodbe o dobavi blaga ali opravljanju storitev. V obeh navedenih primerih pa je za ustanovitev in delovanje potrebno sodelovanje več ljudi.

Osnova za opravljanje vsake dejavnosti je seveda izpolnjevanje pogojev za njeno opravljanje, še pred tem pa je treba izbrati najprimernejšo obliko. Za določene dejavnosti, npr. občasno varstvo otrok, je verjetno najprimernejše osebno dopolnilno delo, za druge, npr. peko peciva in slaščic, pa dopolnilna dejavnost na kmetiji ali t. i. popoldanski s.p. Če povzamemo, je pri sami odločitvi, v kakšni obliki bi opravljali dodatno dejavnost, najpomembnejši obseg in narava dejavnosti, ki jo želimo opravljati. V določenih življenjskih obdobjih in situacijah pa je dodaten zaslužek lahko nujno potreben in prav zato je dobro, da se zavedamo vseh možnosti, ki jih za zakonito opravljanje dodatnih dejavnosti nudi slovenski pravni red.